SIJ, SONČECE SIJ VEVERICA
Sij, sončece sij, Veverica, veverica, skoči sem, skoči tja,
Nikar se več ne skrij! ko pa na vrh smreke spleza, z repkom pomahlja.
Če siješ je vsi bolj lepo, Veverica, veverica kaj mi daš, kaj mi daš?
ptički velelo pojo. Če ti lešnikov prinesem, ki jih rada imaš?
Prijetneje veter pihlja, Kaj za lešnike bi dala, fantek moj, fantek moj,
potok glasneje šumlja. saj sem sama jih nabrala zvrhan koš nocoj.
Sij, sončece sij,
nikar se več ne skrij.
MLINČEK SNEŽINKE
Mlinček se že vrti. Čisto, čisto tiho stopajo copatki,
mlinček se že vrti, gazijo po snegu trije majhni škratki.
mlinsko kolo pa pšeničko drobi. Domek je še daleč, zebe jih v ušesa,
huda teta Zima nanje sneg potresa.
V peči se že kadi,
v peči se že kadi, Prvi se zmrduje: "Sneg je huda reč,"
mamica spekla potičke je tri. drugi obupuje: "Kje je naša peč?
Tretji ne posluša, v žep lovi snežinke,
Eno naš Blaž dobi, rad bi si najlepšo spravil med spominke.
z drugo se Rok sladi.
tretjo pa ptičkom Matjaž nadrobi. Nič mu ne povejmo, da se bo stopila,
{Janez Bienc} da se v drobno kapljo kmalu bo prelila.
Naj otresa hlače, smeje se čez breg,
ZAJČEK TAČICO MI DAJ in lovi v ročice drobni beli sneg.
Zajček tačico mi daj
in se z mano poigraj.
Skoči sem, skoči tja.
Bova zdaj zaplesala.
Skoči sem, skoči tja.
Bova zdaj zaplesala.
S tačicami top, top, top.
In z nogami cop, cop, cop.
Skoči sem, skoči tja.
Bova zdaj zaplesala.
Skoči sem, skoči tja.
Bova zdaj zaplesala.
Sij, sončece sij, Veverica, veverica, skoči sem, skoči tja,
Nikar se več ne skrij! ko pa na vrh smreke spleza, z repkom pomahlja.
Če siješ je vsi bolj lepo, Veverica, veverica kaj mi daš, kaj mi daš?
ptički velelo pojo. Če ti lešnikov prinesem, ki jih rada imaš?
Prijetneje veter pihlja, Kaj za lešnike bi dala, fantek moj, fantek moj,
potok glasneje šumlja. saj sem sama jih nabrala zvrhan koš nocoj.
Sij, sončece sij,
nikar se več ne skrij.
MLINČEK SNEŽINKE
Mlinček se že vrti. Čisto, čisto tiho stopajo copatki,
mlinček se že vrti, gazijo po snegu trije majhni škratki.
mlinsko kolo pa pšeničko drobi. Domek je še daleč, zebe jih v ušesa,
huda teta Zima nanje sneg potresa.
V peči se že kadi,
v peči se že kadi, Prvi se zmrduje: "Sneg je huda reč,"
mamica spekla potičke je tri. drugi obupuje: "Kje je naša peč?
Tretji ne posluša, v žep lovi snežinke,
Eno naš Blaž dobi, rad bi si najlepšo spravil med spominke.
z drugo se Rok sladi.
tretjo pa ptičkom Matjaž nadrobi. Nič mu ne povejmo, da se bo stopila,
{Janez Bienc} da se v drobno kapljo kmalu bo prelila.
Naj otresa hlače, smeje se čez breg,
ZAJČEK TAČICO MI DAJ in lovi v ročice drobni beli sneg.
Zajček tačico mi daj
in se z mano poigraj.
Skoči sem, skoči tja.
Bova zdaj zaplesala.
Skoči sem, skoči tja.
Bova zdaj zaplesala.
S tačicami top, top, top.
In z nogami cop, cop, cop.
Skoči sem, skoči tja.
Bova zdaj zaplesala.
Skoči sem, skoči tja.
Bova zdaj zaplesala.